Ranjena Brda dan po ujmi: "Ko smo zjutraj pogledali, je bila katastrofa" (REPORTAŽA)

Primorska se je v torek ob burji zbudila v čudovit sončen dan. Pravo nasprotje nedelje in ponedeljka, ki sta Goriškim brdom in srednji Soški dolini prinesla močne nalive. Z njimi so prišli tudi plazovi in poplave, ki so prizadeli kraje na Tolminskem in Kanalskem ter Goriška brda. Prav tam je bilo najhuje.

Brda se raztezajo precej bolj na široko, kot se spomnimo občasni obiskovalci. Reke in potoki tu niso ogromni, kar pa ne pomeni, da občasno ne poplavljajo. Običajno je ob neurjih težave povzročala predvsem reka Reka, ponekod so se prožili tudi zemeljski plazovi. A tokrat je bilo drugače. Kot so mi med torkovim obiskom pravili Brici, toliko plazov in tako obsežnih poplav še niso imeli.

"Padalo je v valovih, bila je prav sinusoida. Česa takega še nisem slišal. Celo noč. Pa se je zaletelo in se nato umirilo. Zjutraj, ko smo pogledali, kaj je, je bila pa katastrofa," mi je pripovedoval gospod Boris, ko sva si v Drnovku pri Dobrovem s kar nekaj nejevere ogledovala porušen most čez reko Reko. Ta se tisti dan ni zdela nič kaj grozeča, a je v ponedeljek v vsem svojem toku povzročala pravo razdejanje.

Most je pomemben za domačine iz Vedrijana in okoliških vasic, saj omogoča, da so v središču briške občine v petih minutah vožnje. "Edina možnost, da zdaj prideš iz Vedrijana v Dobrovo, je, da greš gor v Gonjače in naokoli. Vzame kakih 15 ali 20 minut več," je razlagal Boris. Doma je na Dobrovem, kjer večjih težav z vremenom niso imeli. "So kaki majni plaziči, ma ni bilo velike reči," je dodal.

"Plazičev", usadov in podorov je ogromno po vseh Brdih. Tudi pravih plazov je veliko, a nikjer toliko kot v severozahodnem delu Brd. Tam se teren za razliko od idiličnih gričkov v okolici Šmartnega postavi precej bolj pokonci. Strmine so tu večje, in kot pravijo domačini, je prav to del Brd, kjer pade največ dežja. Tokratni nalivi so tu pustili zelo globok sled.

Z Dobrovega se do teh krajev pride po cesti, ki se v kraju Neblo nadaljuje ob potoku Kožbanjšček, ki je v ponedeljek prav tako poplavljal. Po nekaj minutah prideš do križišča pri gostilni Peternel. Tam nedaleč stran živi gospa Erika, ki mi je prav tako pripovedovala o močnem nalivu v noči na ponedeljek. "Zjutraj smo se zbudili brez elektrike. Bilo je vse poplavljeno. Videti je bilo grozno," je razlagala in kazala, od kod vse je iz bregov tekla voda. Pri njih doma težav ni bilo, bližnja gostilna pa je bila poplavljena.

Cesta se na tistem križišču razcepi in vodi v tri smeri. Ena pelje v Golo Brdo, druga v Kožbano, tretja pa v Nozno. "Dve sta zaprti, na tretji pa je kup zemlje in je komaj prevozna," je povedala Erika. Po njenih besedah je ta del Goriških brd precej spregledan. "Imamo znamenitosti za turiste, kot sta soteska Krčnik in korita na Kožbanjščku, zdaj bo treba tudi malo več vlagati," je dodala.

Marsikdo je v teh dneh verjetno prvič slišal za vasi Kožbana in Brdice pri Kožbani. To sta namreč kraja, ki sta s še nekaterimi okoliškimi zaselki odrezana od sveta. Do tja namreč vodita dve cesti, ki sta zasuti. Na cesto, ki teče ob Kožbanjščku, se je plaz vsul pod vasjo Hlevnik. Na cesto je zdrsnilo ogromno zemlje in drevja, ki povsem onemogoča prehod.

Druga cesta v Kožbano vodi z višje lege. Od gostilne Peternel se nekaj časa dvigaš vzporedno z italijansko mejo in nato zapelješ na odcep. A po nekaj sto metrih vožnje cesta tam izgine, kot da je nikoli ni bilo. Plaz, ki se je utrgal na tem mestu, je gromozanski. Urezal si je svojo dolino in zdi se, kot da se je podrl cel hrib. V bližini je še mogoče slišati vodo, ki teče pod gomilo zemlje, kamenja in polomljenega drevja.

Nedostopnost vasi v Kožbanskem kotu pristojne močno skrbi. Da je treba do tamkajšnjih domačinov priti na vsak način, je večkrat poudaril tudi poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Andrej Colja. "Ljudje so nervozni, dokler ne vidijo, da brnijo stroji. Treba se je prebiti do tja, če jim to obljubljamo že dva dni," je bil jasen. Ker je gromozanski plaz na zgornji cesti za zdaj prevelik zalogaj, poskušajo najprej odpreti cesto ob Kožbanjščku.

Do odrezanih vasi le s terencem po starih kolovozih

Nekaj zmede je nastalo ob sporočilu, da se je v odrezani Kožbanski kot v ponedeljek popoldne uspelo prebiti gasilcem in civilni zaščiti. Tja so prišli po ozkih gozdnih poteh, skozi brajde in po komajda prevoznih kolovozih. Navaden avtomobil bi na tej poti obstal že po nekaj metrih. Pot, ki z Dobrovega traja več kot pol ure, zmorejo le manjša terenska vozila in traktorji.

Tako me je v Kožbano čez drn in strn odpeljal Matic, član Jeep klub Brda 4 X 4. "Če ne bi bilo vojakov med prvo svetovno vojno, danes ne bi mogla tja," je razlagal med vožnjo po ozki kamniti poti skozi gozd. Tudi tu sva se morala večkrat ogniti novim plazom in podorom. Vso pot sva srečevala druge terence, s katerimi so domačini in Brici iz drugih krajev odrezanim vasem dovažali vse potrebno ali pa le preverili, ali je z znanci v Kožbanskem kotu vse v redu. Stare gozdne poti so v teh dneh namreč glavna oskrbovalna žila.

Kolovozi so naju pripeljali do asfaltne ceste, ta pa v Brdice pri Kožbani, kjer smo na motorju srečali domačina Sebastjana Miklavčiča. "Se borimo. Domačini smo že tako povezani skupaj. Se kar držimo," je odgovarjal na vprašanja, kako je v odrezanih vaseh. Je prostovoljni gasilec in je v teh dneh pomagal pri preprečevanju najhujšega. Prav tako je šel do vseh ljudi v ujetih vaseh, jih obvestil o stanju in povprašal, ali kaj potrebujejo.

Kot je dejal, imajo stike z gasilci, civilno zaščito in občino na Dobrovem. Kljub temu upa, da bodo delavci cesto do njihovih vasi odprli čim prej. "Bodo že poskrbeli, verjetno nas ne bodo pozabili," je dejal. Najbolj ga skrbi morebitno novo deževje, saj je plaz pod vasjo zajezil potok Kožbanjšček.

Poleg velike škode na zasutih in odtrganih cestah bo ogromno škode tudi v kmetijstvu. Sadovnjake in vinograde, ki so za briške kmete glavni vir, je namreč ujma hudo prizadela. Vinogradi ob reki Reki in potokih so bili v ponedeljek pod vodo. Škoda je najbolj očitna v Neblem, kjer lahko na ravnini ob reki vidiš zanimiv vzorec. Vinogradi, ki tečejo vzporedno z Reko, so polni vej in druge rečne navlake, a so obstali pokonci. Vinograde, postavljene pravokotno na strugo, je Reka zvila in polegla na tla.

Pod vodo klonili vinogradi: "Ne veš, kaj bi delal"

Te nesreče je bil deležen vinogradnik Izidor Jankovec. V Neblem ima za dva hektarja trt, ki skoraj vse ležijo na tleh. "Saj trte so še dobre, a kako naj vse to sploh postavimo pokonci? Potreboval bi celo vas, da bi dvignili vsako vrsto trt posebej. Ne veš, kaj bi delal. Naj trte požagam, naj jih obnovim? Kako bo s stroški," razlaga ves iz sebe.

Še en vinograd ima na pobočju v Višnjeviku, kjer se je v zadnjih dneh utrgalo osem plazov. "Sploh ne vem, kako bomo s svojimi zmožnostmi postavili kmetijo nazaj," pravi. Upa, da bo s finančno pomočjo za sanacijo naproti stopila država. Njegovo upanje verjetno deli marsikateri briški vinogradnik. Uničenih in poškodovanih vinogradov je namreč v našem najbolj znanem vinorodnem okolišu še veliko.

Narava je krajem, ki jih vsi imamo v spominu kot lepe in slikovite, zadala močan udarec. Lični vinogradi, ki Brdom nosijo svetovni sloves, ležijo zviti na tleh. Slikoviti griči, ki se nam ob omembi Goriških brd razprostrejo pred očmi, so polni plazov. Ti v jesenski kulisi, soncu in na podlagi modrega neba spominjajo na globoke rane. Brici jih bodo celili še kar nekaj časa.